Kako se tiskajo poštne znamke?

Večinoma jih uporabljamo, ko družini in prijateljem čestitamo za božič ali veliko noč. Nekateri jih celo zbiramo. Toda ali ste se kdaj vprašali, kako se pravzaprav tiskajo poštne znamke?

Morda boste presenečeni ugotovili, da je tiskanje znamk na domačem tiskalniku približno tako »enostavno« kot tiskanje bankovcev doma. S pravnega vidika so znamke uvrščene med vrednostne papirje, zato imajo vrsto zaščitnih elementov, ki otežujejo njihovo ponarejanje.

A najprej si poglejmo, kako so nastale poštne znamke.

Kratka zgodovina poštnih znamk

Predhodnik znamk so bili žigi s črnilom, s katerimi so poštni uradniki označevali, da so prejeli plačilo za pošiljko. Vendar ta sistem ni bil zelo praktičen; bil je nagnjen k korupciji, pošiljatelj je moral osebno priti na pošto, naslovniki pa so kuverte pogosto zavračali (predvsem zato, ker pošiljatelj ni vedno plačal pošiljanja in se je ta odgovornost tako prevalila nanje).

Neodvisno drug od drugega sta dala prve predloge za poštne znamke Lovrenc Košir iz tedanje Avstro-Ogrske (1835) in angleški poslanec Rowland Hill (1837). Noben od obeh predlogov ni bil uspešen pri pristojnih. Do tretjega mesta pa se je prebil še en Anglež, James Chalmers.

Prva znamka - po črni barvi poimenovana Penny Black - je ugledala luč sveta 1. maja 1840 in je upodabljala britansko kraljico Viktorijo. V treh letih so začeli izdajati znamke tudi poštni uradi v Švici in Braziliji, do leta 1860 pa je bilo pošiljanje žigosanih pisem običajna praksa v več kot 60 državah po svetu.

Podobno kot bankovci so tudi znamke upodabljale pomembne zgodovinske in sodobne osebnosti, pa tudi pomembne dogodke, živalstvo in rastlinstvo ali umetnost. Poštne oblasti so njihovemu oblikovanju namenile posebno pozornost, zato so znamke kmalu pritegnile pozornost zbirateljev.

Svoj čas je filatelija pošti prinašala ogromne prihodke, zaradi česar je izhajalo vedno več serij znamk. S pojavom elektronskih komunikacij je pomen teh majhnih umetnin začel upadati, a so še danes v široki uporabi.

Od ideje do tiska – kako nastane znamka?

Na začetku vsake poštne znamke je grafična podoba. V preteklosti so obliko znamk oblikovali ugledni umetniki.

Prva znamka v zgodovini samostojne Slovenije je izšla 26. junija tega leta in seveda zaznamuje prav osamosvojitev.
Znamke s slovenskim grbom v različnih barvnih različicah nosijo datum 26. december.

Tradicionalno so bile znamke izdelane s tehniko rotacijskega jeklotiska. Ta način izdelave je izjemno zahteven – zahteva ročno graviranje grafične podobe znamke v jekleni blok. Nastala gravura služi kot matrica (šablona), po kateri se vlivajo tiskovne forme.

Par takšnih kalupov se nato upogne v polkrog, da se oblikuje tiskarski jekleni valj. Na vrhu se nato nanese glavna barva, spodaj pa se prenese na poseben papir za štampiljke. Preostale barve dodamo na tiskovno polo z globokim tiskom po šablonah izdelanih z jedkanjem.

Tehnika knjigotiska, ki se je pri izdelavi znamk uporabljala predvsem v preteklosti, temelji na podobnem principu kot jeklotisk. Glavna razlika je v tem, da graver ustvari "negativno" (zrcalno obrnjeno) sliko mojstra. Knjigotisk je bil uporabljen na primer v prvi seriji češkoslovaških znamk.

Slabost knjigotiska je majhna ločljivost nastale slike. Jeklo se nikoli popolnoma ne oprime lista papirja, zato na šabloni ni vredno ustvarjati podrobnosti.

Knjigotisk se poleg tiskanja znamk uporablja tudi – kot že ime pove – za tiskanje literarnih del.

Posebnost je ofset tisk. Ta se najpogosteje uporablja v sodobnem tisku znamk in je nekoliko podoben jeklotisku. Predloga je najprej vgravirana v jekleno ploščo; gravura se nato natisne na gumo. Najprej se iz te tiska na papir za znamke. Posamezne barve se nanašajo postopoma, zato se uporablja več predlog za tisk.

Kako so znamke zaščitene pred ponarejanjem?

Del tiska štampiljk je integracija zaščitnih elementov. Uporablja se: 

• poseben papir (rebrast ali tkan),
• luminiscentna barva, ki jo je mogoče prepoznati le pod ultravijolično svetlobo (izbira formul je takšna, da jih je kar se da težko posnemati),
• vodni žig (izdelava vodnih žigov).

Podobni članki

6 minut branja

Kako se tiska denar in zakaj ga je tako težko ponarediti?

Pravijo, da denarja ni nikoli dovolj. Je pa služenje le-tega zelo naporno, zato bi bilo lepo, če bi ga lahko natisnili na primer na domačih ali pisarniških tiskalnikih. Navsezadnje so tiskarski izdelki v zadnjih letih naredili dolgo pot do izboljšanja svoje kakovosti. Dovolite nam, da vam razblinimo utvare. Tiskanje bankovcev je velika znanost in zaradi nenehno izpopolnjenih zaščitnih elementov bo vsak ponaredek slej kot prej odkrit, zato je tiskanje bankovcev doma preprosto nepredstavljivo. Kljub temu se nam v naslednjem članku pridružite na izletu v svet tiskanja bankovcev, saj je to naravnost fascinantno, celo tako zelo, da nam boste po branju naslednjih vrstic morda oprostili odsotnost navodil za tiskanje domačega denarja. Popolnega, čisto neprepoznavnega ponaredka menda ni izdelal še nihče.

Cel članek »