Zgodovina tiskarstva - čez ovire do zvezd

Vam je všeč vonj po novih knjigah? Ali dajete prednost branju z zaslona? Knjige v tiskani obliki začenjajo izginjati, informacije iščemo na internetu, za študente je najboljši vir Wikipedia (če ravno ne stavka). Kdo pa je odgovoren, da nam danes ni treba prepisovati vsake knjige? Čeprav je bil to velik preskok človeštva k bolj enostavnemu življenju, je zgodovina tiska in tiskarskih strojev za mnoge še vedno ovita v meglico neznanja. Pot je bila polna ovinkov, lukenj, ovir, pogosto pa tudi slepih ulic, kot je to običajno pri podobnih izumih. Pa si poglejmo najbolj zanimive postanke v zgodovini tiska.

Prvi sramežljivi koraki in otroške bolezni

Če ne štejemo prvih paleolitskih lovcev in njihovih znamenitih poslikav v jamah Lascaux in Altamira, potem so se prebivalci Daljnega vzhoda domislili prvega načina prenosa pisave oziroma slike. To so bili državljani mestnih držav v porečju reke Ind, Harappa in Mohendžo-daro, ki so že v 4. tisočletju pr. n. l. uporabljali majhne pečate s simboli, podobnimi pisavi.

Žige in pečate iz kamna, lesa in različnih kovin so v kombinaciji z voščenimi ploščicami za prenos informacij uporabljali tudi stari Egipčani, Grki in Rimljani. Ta praktična orodja so jim omogočila, da so posredovali precej zapletene ideje, oblikovane z neprekinjenimi stavki. Rimljani so za pisanje (ali bolje rečeno praskanje) po voščeni plasti uporabljali stilus (bronasto pero).

Po starodavnih kitajskih kronikah naj bi papir natančno 11. marca 105 izumil vladni uradnik Cai Lun. To je bil prvi korak k temu, da se je v starodavni Kitajski, v času vladavine dinastije Suej, na koncu 6. stoletja, lahko rodila tehnologija lesoreznega tiskanja na papir. Znake in črke so s svojim reliefom ustvarjala dvignjena mesta forme, ki je bila izdelana iz lesene deske. Na ta mesta so nanesli barvo, nanjo položili list rahlo navlaženega papirja, mojster »tiskar« pa je zadnjo stran pobožal s čopičem. Tisk s ploščami je omogočil veliko hitrejšo in učinkovitejšo reprodukcijo besedil kot v srednjeveških samostanih: zahtevno ročno prepisovanje. Samo poglejte si kultni film Ime rože in takoj boste vedeli, kako je moralo biti menihom benediktinskega reda.

Nato je v 11. stoletju kitajski tiskar Pi Sheng izpopolnil prvotno tehniko tiska, ko je izpopolnil tisk s črkami iz žgane gline, ki jih je bilo mogoče večkrat uporabiti.

Simply Guttenberg

Koliko imen se vam je vtisnilo v spomin pri pouku zgodovine? Učbeniki so polni pomembnih kraljev, vojskovodij, diktatorjev in politikov. Nedvomno so vsi vplivali na svetovno zgodovino, pa naj bo to slabo ali dobro. Pogosto pa se pozablja na tiste, ki so s svojimi izumi lajšali življenja običajnih ljudi. Ime Johannes Gensfleisch Gutenberg pa bi moralo biti zelo znano tudi zapriseženemu abstinentu zgodovinskih knjig in revij. Prav on velja za očeta tiska.

Prav tako kot leto smrti sv. Vaclava ali rojstvo Jezusa Kristusa je tudi leto izuma tiska zavito v tančico skrivnosti. Ta skrivnost je popolnoma opravičljiva, saj takrat ni bilo še nikogar, ki bi to lahko natisnil v časopisu. Najpogosteje se navaja, da je bilo nekje okoli leta 1440, vendar se je ta revolucionarni izum množično razširil šele na prelomu 1447/1448.

V čem je bil torej genij novega odkritja? Nesporno v njegovi preprostosti, kar bi vam zagotovo potrdil sam Gutenberg, če bi bil še živ.

Gutenbergovo delo je namenoma ali nevede sledilo odkritjem kitajskih mojstrov, o katerih smo govorili v prejšnjem poglavju.

Tudi Guttenbergova tiskarska tehnologija je temeljila na spremenljivi tiskovni formi, ki je omogočala sestavo celih stavkov in besed iz posameznih črk. Na njihov relief, ki je višji od izpuščenih mest pri tisku, se nanese barva in se s pritiskom prenese na papir. Zato se tisk včasih imenuje tudi visoki tisk.

Nato je bilo celotno besedilo natisnjeno, črke in znaki so bili razstavljeni in pripravljeni za ponovno uporabo. Sestavljanje drugačne tiskovne forme in ustvarjanje novega besedila iz kovinskih črk je bilo za tisti čas že »razmeroma« enostavno. Premične kovinske črke so imele pomembno vlogo tudi v Koreji, z njihovo pomočjo je bila že leta 1377 natisnjena knjiga Jikji.

Ta osnovna tiskarska tehnika je kasneje postala razširjena in se je uporabljala več sto let, preden jo je nadomestil ofset tisk.

Zdaj, zdaj, zdaj je bil tukaj. Gotovo ste se srečali...

Naslednji korak na poti do današnjih tiskalnikov je bila tehnika, imenovana stereotipija, katere izvor lahko datiramo okoli leta 1700. Zgodilo se je na Nizozemskem. Na Češkem so jo prvič uporabili leta 1894. Gre za zelo preprost postopek, ki vodi do izdelave kalupnega odlitka, ki je namenjen tiskanju z višine.

Čeprav je Jára Cimrman, češki velikan in svetovni popotnik, izumil električni kontakt in pettaktni motor, v tiskarski stroki ni bil preveč uspešen.

Za vodilno vlogo na svetu sta ga pripravila Guttenberg in na Češkem Fabián Beynhauer iz Olomouca. Ta je leta 1806 v Těšínu ustanovil prvo tiskarno, ki jo je istega leta od njega kupil praški tiskar Tomáš Václav Antonín Prochaska. Tiskarna je doživela velik uspeh in je kasneje postala ena najpomembnejših v vsej Avstro-Ogrski. Prochaska je tako postavil temelje za izjemno uspešen razvoj tiska v habsburškem cesarstvu.

Leta 1925 se je prav v Těšínu začelo tiskati s tehnologijo ofset tiska, ki je tehnika tiska s t.i. ploščami. Temelji na postopnem nanašanju tekočih barv. Še danes spada med najbolj razširjene načine tiska, njegova oblika se v zadnjih sto letih ni bistveno spremenila. Prvi ofset stroj se je v Evropi pojavil leta 1907.

Čeprav se je tiskarna Prochaska v tridesetih letih 20. stoletja soočala z gospodarsko krizo, ji je uspelo premagati neuspehe in ohraniti tradicijo. Podjetje še vedno deluje pod poslovnim imenom Těšínská tlačiareň. Zato iz Těšína ne vozijo le vlaki na konec sveta, ampak predvsem od tam še danes prihaja veliko čudovitih knjig.

Prababica današnjih tiskarjev se je utopila v sanjah

Prvi tiskalnik v smislu industrijske naprave, namenjene tiskanju, je novodobna zadeva, vendar ima korenine globlje, kot se morda zdi.

Znanstvena ekipa pod okriljem londonskega Muzeja znanosti je rekonstruirala in oživela risbe Charlesa Babbagea, britanskega matematika iz 19. stoletja. Leta 1991 je znanstvenikom uspelo izdelati diferencialni stroj, devet let pozneje so dokazali, da je Babbage zasnoval tudi delujoč tiskalnik.

Vendar projekti v svojem času niso nikoli dočakali izvedbe. Slavni matematik je bil nedvomno genialni vizionar in se ni mogel pritoževati niti nad pomanjkanjem finančnih sredstev. Poleg tega je britanska vlada njegov tehnični projekt podprla z velikodušno subvencijo. Zakaj ambiciozna ideja ni uspela? Izumitelj je bil vzkipljive narave in očitno pretirano perfekcionističen in ni mogel dokončati svojega veličastnega dela. Kako je to rekel Krakonoš? Kdor hoče moč, nima nič!

Njegovi dediščini sledi ameriški gigant IBM, ki se je v začetku 20. stoletja začel ukvarjati s proizvodnjo »računalnikov«. Narekovaji so tam, da nihče od vas ne pomisli takoj na namizni, prenosni ali tablični računalnik. Tako daleč pač še nismo.

Matrični, laserski in brizgalni tiskalniki

Pprav podjetje IBM je leta 1975 ustvarilo prvi laserski tiskalnik. Tako je sledil tehnologiji EARS, za katero stojijo inženirji podjetja Xerox. Sicer za domačo uporabo, vendar zaradi velikosti še ni bil najbolj primeren. Šele leta 1984 je podjetju Hewlett-Packard uspelo zmanjšati velikost naprave.

Matrični tiskalniki so nekoliko "starejši", saj so bili premierno predstavljeni leta 1964. Za temi napravami stoji japonsko podjetje Seikosha. Tistega leta je ob olimpijskih igrah v Tokiu ustvarilo praktično napravo, ki je bila zmožna tiskati informacije iz športnega merilnika časa. To je vodilo do ustanovitve hčerinske družbe Epson, ki je še danes ena vodilnih v segmentu matričnih tiskalnikov. Vendar je danes ta tehnologija v zatonu.

Problem slabe kakovosti barvnega matričnega tiska je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja privedel do pojava novosti v obliki brizgalnega tiska. Širitev v svetovnem merilu je lahko prineslo le znižanje cene, preboj je bila cena pod 1 000 dolarjev.

Poglejte ljudje, kako sem lep v 3D

Če zavijemo skozi kratko pesem z naslovom Vyzývavá slečna (Izzivalna gospodična) Karla Plíhala, ki bolj kot sodobno tehnologijo opisuje fizionomske prednosti mlade dame, pridemo do 3D tiskanja. Z uporabo aditivnega postopka (tj. metode, ki temelji na postopnem dodajanju materiala) iz izvirnega digitalnega dizajna omogoča ustvarjanje tridimenzionalnega predmeta. Material se dodaja toliko časa, da se oblikuje želena oblika.

Do nedavnega je bila to precej obrobna zadeva, vendar se 3D tisk vedno bolj širi in njegov potencial je precej velik. Prednost tega načina tiskanja je, da z njim razmeroma enostavno natisnemo tudi zahtevnejše oblike. Zato je lahko uspešen nadomestek povsod tam, kjer ni mogoče uporabiti drugega postopka izdelave delov.

Na splošno lahko vrste tehnologije 3D tiska razdelimo v dve osnovni skupini, in sicer na tlač s praškom in ostalo. Znana je na primer tehnologija z nazivom FDM ali Fused Deposition Modeling. Material se pri tem načinu tiska stopi in nanese v obliki vlaken v posameznih plasteh.

Tiska se iz stekla, kovine in plastike, ki je trenutno verjetno najbolj pogosto uporabljena. Tiskate lahko z voskom, betonom, keramiko in celo čokolado. Sladka poslastica ima idealno konsistenco, ki jo s preprostim delovanjem toplote spremenimo v tekočo obliko. Eksperimentirajo tudi s tiskanjem z organskim materialom, ki obeta pomembno uporabo v medicini. To je bil torej naš kratek izlet po zgodovini tiska. Verjamemo, da se na naši poti niste izgubili in da boste z nami še naprej.

Podobni članki

3 minute branja

Papir v pisarni: Kako zmanjšati njegovo porabo in pravilno reciklirati

So kupi papirja v koših naših pisarn res neuporabni odpadki? Ali obstajajo načini, kako kar najbolje izkoristiti to dragoceno naravno surovino? Če si zastavljate podobna vprašanja, vam bo mogoče prišel prav naslednji članek o recikliranju papirja v pisarni.

Cel članek »

3 minute branja

Zgodba blagovne znamke HP - prijateljstvo za vse življenje

Google, Apple, Amazon, Microsoft. Ta prvotno garažna podjetja so bila sinonim za mala podjetja, katerih ustanovitelji so imeli za zagon svojega poslovanja le nekaj centov. Sčasoma so ta podjetja rasla in njihovi izdelki ali storitve so spremenili svet. Včasih je bila za uspeh dovolj le dobra ideja, drugič precejšnja drznost, s pomočjo katere so lastniki takšnega podjetja konkurentom ukradli spregledano idejo. Usode nekaterih so bile predmet filmske priredbe. Skoraj vsi danes poznajo filme, kot so Socialno omrežje, Pirati iz Silicijeve doline ali Jobs. Vendar ena manjka: zgodba o Hewlett-Packardu, eni od ikon računalniške industrije.

Cel članek »